Ogled jaslic

Po sveti maši, na praznik nedolžnih otročičev, se je letos že desetič, skupina romarjev odpravila na ogled jaslic. Pot nas je  peljala proti morju. Najprej smo se ustavili v stolni cerkvi Koprske škofije, zatem pa smo se zapeljali do Pirana. Po starem mestnem jedru smo se povzpeli  na vrh griča, do  cerkve, ki je posvečena svetemu Juriju. V obeh cerkvah so v jaslice vtkali del svoje pokrajine in življenja. Pod hlevčkom s Sveto družino so bile brajde z nasajeno vinsko trto, v ozadju so bili nasadi oljk ter soline, ki so tukajšnjemu prebivalstvu v preteklosti rezale velik kos kruha. Po ostalih cerkvah v Piranu pa so letos postavili jaslice učenci in dijaki tamkajšnjih šol. Narejene so bile iz najrazličnejših materialov, v najrazličnejših tehnikah. Tako smo našli tudi jaslice iz lepenke, lesa, upognjene žice, jaslice na balonih luči, pa tudi senčne jaslice. Bile so zelo različne, vse pa so v ospredje postavile družino, njen ljubeč odnos, ki naj bi prinašal malo svetlobe v temo, malo veselja v žalostne dni, žarek upanja v naš vsakdan. Ob povratku smo se ustavili v Vrhpolju in si ogledali največji mozaik p. Marka Rupnika v Sloveniji. Tamkajšnji župnik Janez Kržišnik nam je razložil posamezne detajle umetnine. Za spomin pa smo si lahko vzeli tudi kamenčke , ki so ostali ob postavitvi mozaika in s katerimi so bile tlakovane poti v postavljenih jaslicah. Zapeljali smo se še do Vipavskega Križa. Sprehodili smo se po ozkih ulicah in vijugali med hišami do frančiškanske cerkve, kjer je bila pri vsaki domačiji na svoj način predstavljena božična zgodba. Naša pot se je končala z ogledom razstave jaslic v Galeriji doma krajanov. Nismo šteli koliko postavljenih jaslic smo videli, nismo se prerekali katere so najlepše, naj bolj izvirne. Vse jaslice so imele dušo, izžarevale so toplino, ki se je razlila na nas romarje in kanček vsega tega smo odnesli s seboj domov.

 D.L.O.