Sveta Lucija, mučenka

Sveta Lucija Lucija je živela v Sirakuzah na Siciliji v času cesarja Dioklecijana, to je ob koncu 3. in v začetku 4. stol. Bila je iz premožne družine. Ko je romala na grob sv. Agate v Katanijo, da bi izprosila zdravje svoji bolni materi, se ji je prikazala svetnica in ji napovedala skorajšnjo mučeniško smrt. Takoj po vrnitvi v Sirakuze, je Lucija razdrla zaroko in začela razdajati svoje imetje sirotam. Užaljeni zaročenec jo je zatožil konzulu, da je kristjanka. Taka obtožba je bila, po Dioklecijanovem odloku o iztrebljenju kristjanov in vzpostavitvi verske enotnosti v državi, smrtno nevarna. Na ukaz konzula so Lucijo takoj vrgli v ječo in jo postavili pred sodišče. Ker kljub grožnjam ni hotela zatajiti svoje vere, jo je konzul ukazal odpeljati v javno hišo, da bi jo onečastil, dal jo je žgati z ognjem, polivati z vrelim oljem in smolo. Lucija je ostala trdna in neuklonljiva. Končno jo je konzul obsodil na smrt z obglavljanjem. Pred smrtjo je še utegnila prejeti sveto evharistijo napovedati skorajšnjo smrt cesarja Dioklecijana in bližnji konec preganjanja kristjanov. Prerokba se je uresničila. Po zmagi cesarja Konstantina pri Milvijskem mostu leta 312 je postalo krščanstvo dovoljena veroizpoved in kristjani so smeli poslej javno izpovedovati svojo vero, ne da bi jih zaradi tega preganjali. Nad Lucijinim grobom so sezidali cerkev. Koliko časa je Lucija počivala v svojem grobu v Sirakuzah in kje so sedaj njene relikvije, ni mogoče dognati. Češčenje sv. Lucije je izpričano na Siciliji že v 5. stoletju, kar potrjuje napis, ki so ga leta 1894 našli na pokopališču sv. Janeza v Sirakuzah. Že v zgodnji krščanski dobi je bilo češčenje sv. Lucije razširjeno v vsej Italiji in je kmalu zajelo ves zahodni krščanski svet. Med ljudstvom je sirakuška devica zelo priljubljena. V izročilu ljudske in cerkvene pobožnosti je sv. Lucija zavetnica vida in jo največkrat kažejo podobe s pladnjem in parom oči na njem. Njen god obhajamo 13. decembra. Himna O Kristus, Božja lilija, naj molimo te iz srca: devici in mučenki si podelil venca dva časti. Navdajala jo je modrost, dajala vera ji je moč, da vsa je neustrašena prenesla muke za Boga. Obdaril si jo z milostjo, da je premagala temo, junaško pohitela v smrt in dvignila se v raj odprt. Gospod, nakloni tudi nam, da k njej dospeli bomo v raj in bomo čistega srca užili tvoje smrti sad. Naj, Jezus, tebi slava bo, ki iz Device rojen si, Očetu, Duhu Svetemu od vekomaj do vekomaj. Amen.

vir: molitveno bogoslužje, hvalnice na god sv. Lucije, 13. decembra

Spoznajmo življenje Svete Lucije iz čudovitih slik Toneta Kralja: zgibanka je na voljo v cerkvi in v PDF obliki.