Kje se zares spočiješ? Kaj te zares nasiti? Kako najti mir sredi razburkanih valov življenja?

Ko se reke turistov vijejo po naših cestah in tudi sami iščemo trenutek miru in osvežitve, beremo v evangeliju, da tudi Jezus išče samoto. Ne da bi bežal iz življenja, ampak zato, da se spet najde v odnosu z Očetom. Tam se resnično spočije in ta odnos mu daje moč za njegovo poslanstvo. Tudi mi potrebujemo to samoto, ki je odnos, pogovor, tudi če v tišini srca. Ker si lahko osamljen sredi množice ljudi in v vrvežu ponudbe festivalov. Zato množice iščejo Jezusa. On vidi v globino src in se mu zasmilijo. On ozdravlja to bolezen osamljenosti, hrani našo lakoto po Odnosu, iz katerega in za katerega smo ustvarjeni. In ko naredi čudež pomnožitve, nam jasno sporoči: Življenje ni drugje, ampak tukaj. Ne reci, imam samo pet hlebov in dve ribi, ampak se z Njim zahvali za to, kar si in kar imaš. Jezus ceni in sprejema to kar si, v njegovih rokah se pomnoži: ljubezen se množi z delitvijo… Nasiti on, ki je kruh življenja. Nasiti Njegova bližina. Nasitijo odnosi pristne resnične ljubezni. Ta ljubezen gre s teboj tudi skozi vse viharje življenja, sredi katerih naš čolnič življenja spremlja Marijina materinska roka. Vse do srečnega doma nad zvezdami!