Preskoči na vsebino


»Družina iz Nazareta«

iz kateheze papeža Frančiška

»Bog se je odločil roditi v človeški družini, katero je oblikoval On sam. Oblikoval jo je v neki odročni vasi na periferiji Rimskega cesarstva.« Ne v Rimu, ki je bilo glavno mesto imperija, ne v kateremkoli od velikih mest, ampak na skorajda nevidni in precej zloglasni periferiji. Na to spominjajo tudi evangeliji, kjer beremo vprašanje: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« Pa vendar se je prav tam, na periferiji velikega cesarstva začela »najsvetejša in najlepša zgodovina, zgodovina Jezusa med ljudmi«.

Trideset let na periferiji. Potrata? Lahko bi rekli, da je ta Bog, ki je prišel, da bi nas zveličal, na tisti zloglasni periferiji zapravil vseh teh trideset let. A On je hotel tako. Jezusova pot je bila v tisti družini. Ne govori se o čudežih, ozdravljenjih, pridigah, množicah, ki bi se zbirale – vsega tega v tistem obdobju ni bilo. V Nazaretu se je odvijalo »normalno«, v skladu z navadami pobožne in delovne izraelske družine: »Delalo se je, mama je kuhala, opravljala vsa hišna dela, likala srajce … Oče, tesar, je delal in tudi sina učil delati.« Trideset let. Kakšna potrata, bi lahko rekli. A nikoli se ne ve. »Božje poti so skrivnostne. Tisto, kar je bilo tam pomembno, je bila družina! In to ni bila potrata!«

Družina iz Nazareta ni bila nerealna. »Vsaka krščanska družina lahko Jezusa – tako kot Marija in Jožef – predvsem sprejme, ga posluša, se pogovarja z Njim, ga varuje, brani, raste skupaj z Njim, in tako izboljša svet. Naredimo Gospodu prostor v naših srcih in naših dneh.« Tako sta storila tudi Marija in Jožef, četudi ni bilo lahko. »Kot se je zgodilo v tistih tridesetih letih v Nazaretu, se lahko zgodi tudi nam: normalna lahko postane ljubezen in ne sovraštvo, običajna lahko postane medsebojna pomoč in ne ravnodušnost ali sovražnost

Ni naključje, da Nazaret pomeni »Tista, ki varuje«. Tako kot Marija, ki je »vse te stvari ohranila v svojem srcu«. Od takrat dalje je ta skrivnost Božjega Sina, dejavna vsakič, ko neka družina »varuje to skrivnost«, četudi se nahaja na periferiji sveta. »In to je veliko poslanstvo družine: narediti prostor Jezusu, ki prihaja, sprejeti Jezusa v družino, v osebi otrok, moža, žene, starih staršev – kajti Jezus je tam




Sveto Rešnje Telo in Kri