Božična poslanica slovenskih škofov

Modri Salomon v Knjigi modrosti piše: »Ko je spokojen molk ovijal vse stvari in je noč v svojem teku bila na pol poti, je tvoja vsemogočna beseda iz nebes, s kraljevega prestola, kot srdit bojevnik priletela v sredo pogubi izročene dežele« (Mdr 18,14-15). Naziv »vsemogočna beseda« se sicer nanaša najprej na angela pokončevalca (2 Mz 12,23; Heb 11,28), ki je udaril egiptovske prvorojence in dosegel, da je faraon osvobodil in odpustil Izraelove sinove. Potem pa se naziv »vsemogočna beseda« lepo nanaša tudi na Besedo, »ki je meso postala«, na učlovečenje Božjega Sina, ki ga vsako leto slavimo za božič.

Naj bo torej tudi prihod učlovečene Božje Besede v našo deželo in med nas tako uspešen, kot piše o Božji besedi prerok Izaija: »Kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo, jo naredil rodovitno in brstečo, dal sejalcu seme in uživalcu kruh, tako je z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne vrne se k meni brez uspeha, ne da bi storila, kar sem hotel, in izpolnila, za kar sem jo poslal« (Iz 55,10-11). Naj torej Novorojeni bojevnik prevetri in prezrači našega duha, naj razvedri in na široko odpre naša srca.
V imenu Slovenske škofovske konference iskreno voščim vsem vernim blagoslovljeno in milosti polno Gospodovo rojstvo. Prisrčno pozdravljam vse oslabele in bolne, vse sodelavce in prostovoljce Slovenske karitas, vse zamejce in izseljence, vse urejene družine in vsa razdrta družinska ognjišča, vse iskalce in vse iz družbe odrinjene osamljence. Iskreno voščim tudi vsem bratom pravoslavnim in evangeličanom; pozdravljam vse, ki imamo očaka Abrahama za skupnega očeta: naše starejše brate jude in mlajše brate muslimane. Naj nas navdihuje skupna pisana Božja beseda in naj nas blagoslavlja naša učlovečena Božja Beseda! Mir Gospodov naj bo vedno z vami! 

msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Božično poslanico si lahko ogledate tudi na kanalu YouTube

https://www.youtube.com/watch?v=fIybckfGego

Takrat sem si obljubila, da Boga več ne izpustim

V hudi osebni in družinski krizi je Rebeka Rauš šla po dolgih letih k maši. Oživela Božji dotik.  »Od takrat sem si obljubila, da Boga več ne izpustim. Rekla sem: »Bog od zdaj ne grem več nikamor; zdaj sem prišla nazaj k tebi in odslej bova skozi življenje hodila skupaj.« Preberite celoten pogovor z Romanom in Rebeko Ravš v jesenski številki revije Družina in življenje na straneh 24-28: https://issuu.com/druzina-in-zivljenje/docs/diz_jesen_04_1_