Preskoči na vsebino


Slovo od župnika Slavka

V nedeljo, 30. julija 2017, smo se na Mostu na Soči poslovili od dolgoletnega župnika g. Slavka Obeda, ki odhaja za župnika v Lokev, Divačo, Vreme in Vatovlje. Zahvaljujemo se mu za vsa ta leta, ki jih je preživel z nami. Pri maši smo se od njega poslovili s sledečim govorom.

 

Časi so taki, da niti Bog nima lahkega dela, kot bi mi temu rekli. Vedno manj se jih odloča za pastirsko službo in težko jih je razporediti, da bi imele vse ovce svojega dobrega pastirja. Posebno zdaj, ko so pašniki že močno zaraščeni in ograje razmajane, bi se mimogrede lahko izgubile ali zapletle v trnje, ki je preraslo travo.

Bog se upravičeno sprašuje: ''Koga naj pošljem?'' Ko je pred 36-mi leti postavil to vprašanje, se mu jih je kar nekaj oglasilo, med njimi tudi naš gospod Slavko: »Tukaj sem, pošlji mene!« In Bog ga je poslal.

In on je šel. Sledil je Božjemu načrtu, po katerem je bil pred 22-mi leti postavljen v pašnik Svete Lucije. To je lep, sončen pašnik, kjer se visoke gore ogledujejo v jezeru naše bistre Soče. Ampak ovce -  te pa niso tako krotke in vodljive, kot bi se za ovce spodobilo. Nekatere so svojeglave, druge trmaste, spet tretje skregane, neposlušne ali preveč prestrašene. Ni lahko z njimi. Toda Bog je vedel, kakšnega pastirja potrebujejo in jim je poslal gospoda Slavkota. Saj zato mu je tudi dal toliko talentov - razumnost, skromnost, umirjenost, usmiljenje in še mnogo drugih, on pa je z leti pridobil prav toliko novih talentov - modrost, globoko vero, potrpežljivost, prilagodljivost in še marsikaj, a vsega ravno prav za to raznoliko čredo.

Toda Bog je po 22-ih letih ponovno razgrnil svoj načrt in se zamislil nad zapuščenimi  pašniki in razkropljenimi ovcami. In ko se je spet vprašal ''koga naj pošljem,'' ni veliko razmišljal. Odločil se je prav za našega pastirja. Zakaj ravno zanj, bo že sam Bog vedel. Mi lahko le spoštujemo njegovo odločitev in zaupamo Božjemu načrtu.

Gospod Slavko, čeprav vas Bog pošilja v drugo ogrado, ostajamo še naprej duhovno povezani. Zato ta sveta maša ni za slovo. Je le zahvala za vse milosti, ki smo jih prejeli pod vašim duhovnim vodstvom. Pa tudi za vse lepe trenutke, ki smo jih skupaj preživeli in jih hranimo v svojih srcih. Radi verjamemo, da se jih je tudi vam kaj nabralo.  

Želimo pa vam prav to, kar ste nam vi tolikokrat zaželel ob koncu svete maše:

Naj vas spremlja Božji blagoslov in Marijino varstvo!

 

Fotografije s slovesa so v fotogaleriji.