Evangelij zate - Velika noč Gospodovega vstajenja: »Ne bojta se! Vem, da iščeta Jezusa, križanega. Ni ga tukaj. Vstal je, kakor je rekel!«

V berilih velikonočne vigilije smo prehodili zgodovino odrešenja. Da, dobro je, da si, saj si izšel iz Očetovih ljubečih rok. Greh nas je sicer ujel v sužnost, a Gospod Jezus nas osvobaja, vodi preko vode krsta, preko smrti v vstajenje. On nas je vzel izmed narodov. Zbral nas je skupaj, ko smo tavali vsak sam, pripeljal v Očetovo hišo. Namesto kamnitega nam je dal novo, meseno srce in vlil v nas svojega Duha. V krstu smo bili potopljeni v Kristusa in z njim živimo NOVO ŽIVLJENJE. Vendar: Kako naj novo življenje, ki smo ga pri krstu prejeli, zmaga v nas? Kristus je vstal. Kako lahko vstanemo mi? Matejeva pripoved o vstajenju, ki jo poslušamo za vigilijo, nam odgovori na to vprašanje:

• Tako, da se ne bojimo naših grobov: bolečine, zamer, občutka nemoči in vseenosti, osebnih izgub in porazov. Kajti Kristus vstopa v naše grobove!
• Tako, da dovolimo Bogu, da deluje z Božjo močjo. Angel iz nebes pride in odvali kamen, razodene moč Očetove ljubezni: Sina ni v grobu. Vstal je. Tam, kjer je po človeško vsega konec, se v resnici vse šele začenja! To je presenetljiva novost vstajenja, ki jo moraš izkusiti, šele potem jo počasi, po malem začneš razumevati ...
• Tako, da sprejmemo angelovo naročilo: »Pojdita in povejta: Vstal je od mrtvih! Pred vami pojde v Galilejo, tam ga boste videli.« Vstalega srečaš, ko greš k drugim. Luč vstajenja sveti tebi, ko jo neseš v temo, ki jo srečuješ okoli sebe. Zato: živi to novo življenje, bodi prižgana svetilka. Ta svet potrebuje luč vstajenja! In v nekatere kotičke jo lahko prineseš samo ti!

                             Tomaž K.