Evangelij zate - Velika noč Gospodovega vstajenja: »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je vstal.« (Lk 24,6)

Te besede dveh mož v sijočih oblačilih niso namenjene samo ženam, ki so prišle z dišavami h grobu in bile zbegane zaradi tega, kar so videle. Namenjene so tebi, dragi brat, in tebi, draga sestra. Namenjene so vsem, ki v tem pretresenem in razklanem svetu iščejo žarek upanja. Namenjene so tudi razočaranim in obupanim, zagrenjenim in črnogledim. Namenjene celo tistim, ki se križani Ljubezni posmehujejo in se iz nje norčujejo. »Ni ga tukaj, med mrtvimi.« Ker je ljubezen Očeta do Sina neuničljiva! Ker je On živ! Ker je vstal!

Velika noč nas vabi v globino srca, da odgovorimo na vprašanje: Kaj pomeni biti kristjan? Pomeni v svojem življenju izkusiti, da je Božja ljubezen močnejša od vsega. Močnejša je od mojega greha, ker se je Gospod sklonil, mi umil noge - in je Božja ljubezen objela najtemnejše strani mojega življenja. Močnejša od človeške sebičnosti, saj se nam on še vedno podarja v razlomljenem kruhu in odgovarja na žejo našega srca z vinom ljubezni. Močnejša je od zla, ki kriči in vpije, ki obsoja in pribija na križ, saj je Gospod prav na križu izrekel besede »Oče, odpusti jim …« Močnejša je od smrti, ki je mislila, da je končno dobila v svoje žrelo Gospoda življenja. Da, Kristusova ljubezen je močnejša od vsega!

Kdor je izkusil to ljubezen, kdor ji je odprl svoje življenje, okuša radost vstajenja. Kajti Gospod je vstal, zares je vstal! In mi smo v krstu napolnjeni z njegovim življenjem. Postali smo del telesa vstalega Kristusa. Zato je vse, kar živimo: veselje in bolečina, odnosi in delo, življenje in tudi smrt, prežarjeno od znotraj z ognjem Svetega Duha in spremenjeno v luči vstajenja.

Ko pišem te vrstice, bratje in sestre, vidim vaše obraze. Obraze mož in žena, mam in očetov, obraze, ki jih je nagubalo življenje in so se vanje zarezale sledi preizkušenj. Obraze otrok, ki bi radi bili ljubljeni in sprejeti. Obraze mladih, ki hrepenijo po ljubezni in iščejo smisel. Obraze, ki izžarevajo radost srca, pa tudi obraze, ki se še ne morejo nasmehniti brez sence skrbi in jih stiskajo bremena življenja. In naša srčna želja in molitev h Gospodu je ta: Da bi dovolili Ljubezni, ki premaga vse, da vstopi! Da bi Vstali Gospod stopil skozi vsa zaprta vrata, pregnal strah in vžgal upanje, ki ne umre nikoli!

Veliko noč obhajamo v svetem letu, ko prav posebej prosimo za nov polet upanja. Naj navzočnost Vstalega Gospoda razsvetli vse dni in trenutke našega življenja. Gospod je vstal in v njem tudi mi prejemamo novo življenje v Očetovi ljubezni! Veselo in radostno veliko noč Gospodovega vstajenja!

duhovnika Tomaž, Niko in vsi sodelavci

Papež pred Urbi et Orbi: »Dragi bratje in sestre, blagoslovljeno veliko noč!«

»Dragi bratje in sestre, blagoslovljeno veliko noč! Prosim bogoslužnega ceremoniarja, da prebere sporočilo.« S temi besedami je papež Frančišek voščil mestu in svetu in vsem zbranim na Trgu sv. Petra, potem ko se je pojavil na osrednji loži vatikanske bazilike in dal v branje Sporočilo mestu in svetu monsinjorju Diegu Ravelliju. Ob papežu je stal kardinal protodiakon Dominique François Joseph Mamberti, ki je uvedel v blagoslov, ki ga je podelil papež Frančišek v latinščini.

Celotno besedilo letošnje velikonočne poslanice papeža Frančiška mestu in svetu preberite tukaj

Svetoletni romarski maraton po cerkvah naše župnije

Lepo vabljeni na romanje po cerkvah naše župnije. Imamo jih kar štirinajst, in letos je sveto leto z geslom »Romarji upanja«.

Bodimo mi romarji upanja, da bi močneje doživeli »sveto leto.«

Škof Jurij Bizjak je ob odprtju svetega leta v koprski stolnici rekel: »Romanje v raznih krajih nas spominja tudi na to, da nimamo tu stalnega bivališča in smo popotniki na zemlji. Spominja nas, kako smo krhki in ranljivi.«

V župnijskem svetu smo pripravili knjižico, s katero predstavimo cerkev in zavetnikov, molitve, koledar praznovanj po podružnicah in informacijo kje dobimo ključ cerkve. Tukaj lahko vidite tudi plakat.

Romanje trajajo celo leto. Lahko peš, s kolesom ali avtomobilom. Na isti kraj lahko romamo večkrat, v različne družbe. Kdor ima več poguma, lahko spodbudi še druge, da romate s  kolesi ali peš kot skupina. Spomnimo se tudi na tiste, ki težko gredo sami na pot. Zaradi bolezni in osamljenosti morda nimajo prevoza.

Ob vsaki cerkvici vas v skrinji čakajo nalepke, ki jih zbirate in lepite v knjigico, lahko izpolnite anketo in svoje izkušnje delite na facebook profilu. Vabljeni.